»Ta pregovor je eden najbolj brutalnih in rušilnih, pomislite, kaj naj naredijo ljudje, ki ne morejo delati, od otrok do starostnikov in ljudi, ki potrebujejo oskrbo, bolnih, invalidov, pa vse do zdravih ljudi, ki bi radi delali, pa ne najdejo zaposlitve.«
»Bivši socializem je v programu obljubljal oz. ustavno garantiral polno 100-odstotno zaposlenost; če bi jim to res uspelo in bi rezervna armada brezposelnih izginila, pod tem pogojem bi tisti, ki ne bi hotel delati, res bil lenuh, a to so utopije, tega nikoli ni bilo in ne bo.«
»Seveda. To so simptomi neurejene družbe, a takrat še nismo imeli socialne države, mehanizma, da vzdržujemo ljudi, ki se ne morejo sami vzdrževati, gre za zelo elegantno rešitev, ki funkcionira, jo pa žal razgrajujemo.«
»Zagotovo. Ne znam si predstavljati, kako bomo brez UTD-ja zvozili družbo, uresničevati se lahko začnejo distopije, vedno večja neenakost na svetovni ravni, kot tudi v Sloveniji, gre za trende, ki jih nikakor ne moremo elegantno preprečiti, a če bi imeli UTD, ti trendi ne bi bili več tako smrtno nevarni ne za posameznike ne za družbo, ki lahko tudi razpade.«
»Če je človek rešen najosnovnejših in najbolj brutalnih problemov, ki se tičejo fizične eksistence – skrbi za hrano in vsaj skromno stanovanje, potem se razcveti, pomislimo nase, na ljudi okrog nas in na celotno družbo, velja pa tudi obratno, saj eksistenčna stiska ljudi paralizira.«
»Predpostavimo, da so ljudje zares leni, dobijo UTD in nehajo delati. Kaj to pomeni? Da bi jaz dobil 450 evrov UTD-ja in bi se odpovedal normalni plači, dobrim delovnim mestom, ki se ponujajo, in bi rekel - ne, hvala, bom raje živel v revščini. Boste lahko našli takšno osebo? Ne boste je.«
